SKUPNI MANIFEST ZELENIH

Keywords 

Predstavniki Evropske zelene stranke (EGP) znotraj Evropske unije so v skupnem procesu načrtovali skupni manifest EGP za evropske volitve.


Na volilni konvenciji EGP v Bruslju 22. Februarja 2014 so sedanji delegati strank članic EGP soglasno posvojili Manifest za leto 2014.

DRAGI DRŽAVLJAN EVROPE,

Želimo te povabiti k sodelovanju na evropskih parlamentarnih volitvah, ki se bodo odvijale od 22ga do 25ga maja 2014. In želimo, da voliš Zelene.

Letošnje leto obeležujemo 100. obletnico začetka prve svetovne vojne in 57 let, odkar je Rimska pogodba označila ustanovitev unije, ki jo danes poznamo kot Evropsko unijo. Evropska poenotitev je celino osvobodila stoletij nasprotovanj in vojne. Spodbudila je odstranitev diktatorstva in avtoritarnih režimov. Omogočila je ekonomsko obnovo svojih držav članic v duhu socialne pravičnosti in iz nas ustvarila pionirje trajnostnega razvoja na področju okoljske politike. Vsaka širitev je obogatila naše kulture, nam omogočila priznavanje drug drugega in nas s tem vse povezala v isti projekt, poln izzivov. Ni dvoma, da je ustanovitev Evropske unije bila zgodovinski dosežek.

EVROPA STOJI NA KRIŽIŠČU

Zeleni verjamemo, da je Evropa naš skupni dom in prihodnost. Vendar je ta prihodnost ogrožena. Če naj bodo dosežki Evropske unije ohranjeni in izboljšani, je sedaj čas za temeljno preusmeritev in demokratično obnovo unije. Za obvarovanje naše skupne prihodnosti želimo spremeniti Evropo, da bi jo opolnomočili. Zato se zavzemamo za večjo solidarnost, trajnostnost in pravičnost. Če pustimo prostor populizmu, nacionalizmu ali ekonomskemu šovinizmu, nobena regija, država ali del Evrope ne bodo ostali in postali uspešni sami od sebe. V globaliziranem svetu imamo samo s skupnim delom in močmi možnost spoprijemanja z zastrašujočimi socialnimi, okoljskimi in varnostnimi izzivi, ki nas čakajo. Potrebujemo pravično ekonomsko sodelovanje, ki obenem spoštuje naše odgovornosti do okolja. Potrebujemo solidarnost znotraj in med našimi narodi. Potrebujemo močno demokracijo. Živeti moramo naše vrednote, s spoštovanjem svobode in svoboščin znotraj in zunaj naših meja.

KRIZA USTVARJA TESNOBO IN JEZO - MI ŽELIMO GRADITI UPANJE IN VARNOST

Neoliberalna deregulacija je ustvarila finančne trge, gonilna sila katerih je kratkoročni pohlep, posledica česar je globalna finančna kriza, s katero se še vedno soočamo. Kriza je ogrozila ali uničila mnoge socialne, demokratične ali ekonomske dosežke in kot posledica sam koncept Evropske unije sproža naraščujoče občutke frustracije, strahu in celo jeze. Zdravilo strogih varčevalnih ukrepov, ki se sedaj predpisuje državam v krizi že vrsto let, je povzročilo porast socialnih delitev in nepravičnosti in ogrozilo dobrobit mnogih naših so-državljanov. S tem je ogrozilo zmožnost naših družb, da bi napredovale in, bistveno, oslabilo demokracijo. Danes 25% evropejcev živi na pragu tveganja revščine in socialne izključenosti; 27 milijonov je brezposelnih, od tega skoraj vsak peti mladi evropejec! Tako najbolj ranljive skupine na koncu plačujejo najvišjo ceno za krizo. Medtem ko ob tem delimo občutke jeze, jo želimo mi spremeniti v upanje.

Preobrazba, ki jo zagovarjamo, mora iti z roko v roki z demokratično spremembo samih temeljev. Hočemo Evropsko unijo, ki bo orala ledino na področju bolj direktne in vključujoče demokracije. Izvršni organi, kot so Evropska komisija in Centralna banka, morajo prevzeti odgovornost za svoja dejanja. EU mora biti učinkovita demokracija na večih ravneh, spoštovati mora subsidiarnost in videti raznolikost kot enega svojih najboljših vidikov.

TVOJ GLAS ŠTEJE – BORIMO SE ZA EVROPSKO ALTERNATIVO

Želimo, da se nam pridružiš v boju za ekonomsko, politično in družbeno preobrazbo, ki bo gradila bodočo blaginjo na osnovah trajnostnega razvoja in Zelene renesanse naše industrije. Z usklajenimi in trajnimi politikami lahko ustvarjamo nova naložbe in Zelene službe, ki predstavljajo dobro in dostojno delo, enaka plačila, pravice delavcev, povečano ekonomsko mobilnost, območni razvoj in boljše priložnosti za majhna in srednje velika podjetja ali socialna podjetja. Še naprej vztrajamo z evropsko energetsko politiko, ki bo ublažila podnebne spremembe: Da obnovljivim virom in energetski učinkovitosti, Da postopnemu opuščanju nuklearne energije in premoga in Ne plinu iz skrilavca. Vse to je del našega Zelenega novega dogovora (Green new deal).

Zeleni ostajamo zanesljivi zagovorniki odgovornega ravnanja z okoljem. Pomagaj nam zavzeti trdno stališče proti tistim na desni, kot tudi na levi, ter lobijem, ki želijo zavirati napredek. Še vedno zahtevamo več trajnostnih agrikulturnih politik, igrali pa smo tudi pomembno vlogo v reformi ribiške politike EU in smo dosledno spodbujali večje potrošniške in državljanske pravice. Okoljevarstvo je tudi družbena odgovornost. Če je okolje uničeno, temu prav tako sledita naša ekonomija in blagostaj.

Zelene vežejo sporočila socialne pravičnosti proti socialni izključenosti, trajnostnih ukrepov proti varčevalnim ukrepom. Svoja življenja želimo živeti kot ljudje, za katere varnost in priložnosti niso zgolj zgodbe iz preteklih let. Tukaj mora, brez dvoma, EU spremeniti smer! Boriti se hočemo proti brezposelnosti mladih, proti brezdomstvu, proti revščini in brezupu. Kjer se posamezne države članice same proti temu nočejo ali ne zmorejo boriti, lahko to premagamo skupaj kot državljani Evrope. Skupaj lahko zgradimo socialno Evropo.

Menimo, da so individualna emancipacija, svoboda in svoboščine za vse ogrožene. Samo pomislimo na zasebni in državni množični nadzor ali pa kršitve človekovih pravic manjšin, imigrantov, LGBT+ skupnosti, Romov in tako dalje. Ne smemo tolerirati diskriminacije, osnovane na katerikoli osebnih značilnosti, naj bo to spol, rasa, barva, narodnost, genetske značilnosti, jezik, religija ali verovanje, politična in druga stališča, pripadnost narodnim manjšinam, lastnina, rojstvo, hendikep, starost, spolna usmerjenost, pripadnost spolu, ali pod katerokoli drugo pretvezo. Enakopravnost spolov je temeljno načelo Evropske unije. Obstaja pa vendarle ogromna vrzel med prepoznavanjem pravice, doseženim napredkom v pravu in zakonodaji ter končno njenemu spoštovanju. Zeleni podpiramo dvojni pristop k spodbujanju enakopravnosti med spoloma in opolnomočenju žensk: integracija načela enakosti spolov in določitev jasnih in zavezujočih ciljev, da bi dosegli enakopravnost spolov na vseh nivojih.

Potrebujemo digitalno listino temeljnih svoboščin, da bi tako zajamčili naše podedovane svoboščine tudi v digitalni dobi. Pomagali smo premagati ”Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju” (ACTA), ki je ogrožal našo svobodo. Ubranili smo našo pravico do vode, katero so ogrožali pritiski za privatizacijo le-te. Ti boji se tičejo evropskih temeljnih vrednot.

Zeleni želimo ponovno oživeti evropsko demokracijo, katero so ošibili moč lobijev, nacionalne vlade z ozkogledim zavzemanjem za zgolj svoje interese, moč, ki je bila dana tehnokratom brez ustreznega demokratičnega nadzora in primitivna igra iskanja grešnega kozla populistov. Evropski parlament se mora opolnomočiti in dobiti nadzor nad politikami, ki jih zasledujejo Evropska komisija, Evropska centralna banka ter Mednarodni denarni sklad, tako imenovana trojka. Državljani morajo postati bolj slišani in imeti več besede preko neposredne demokracije. EU mora ukrepati vedno, kadar je potreben skupen glas, obenem pa ne odtujiti sprejemanja odločitev od državljanov. To vključuje brzdanje pretiranega lobiranja. Prav tako hočemo več demokracije med spoloma; več žensk v evropskih institucijah in odborih evropskih podjetij.

Ne smemo se ustrašiti deljenja naše suverenosti, kjer je to edini možni način, da jo ohranimo: z bančnim sindikatom, davkom na finančne transakcije, bojem za pravičnost davkov in proti davčnim utajam in davčnim oazam. EU mora slediti politiki dobrih sosedov na naših mejah, kot tudi drugod čez meje. To vključuje izmenjavo kultur, skupne izobraževalne projekte in puščanje odprtih vrat nadaljnim širitvam EU. Mi zasledujemo globalno pravičnost, pravično trgovino, obrambo človekovih pravic, preprečevanje državljanskih vojn in večstranske rešitve sporom. Evropa mora postati varno zatočišče beguncem in ne nedostopna trdnjava. Evropa, ki se zaveda svojih odgovornosti do celega sveta, koristi tako temu kot tudi sebi.

ODLOČITEV JE TVOJ

Evropski parlament je izvoljen neposredno preko glasov državljanov Evrope in s tem skupni zakonodajalec. Skupaj z nacionalnimi vladami vpliva na naše vsakdanje življenje, od varnosti na delovnem mestu do novih inovacij in služb, od varstva potrošnikov do okoljske politike, od prehranske varnosti in zaščite živali, pa tja do zasebnosti podatkov in enakosti spolov. S svojim delom pomaga financirati lokalne in regijske projekte za trajnostni razvoj in socialno vključenost. Zeleni sprejemamo pomembne odločitve in s članstvom v Evropskem parlamentu spreminjamo svet. Sedaj želimo nadaljevati še z večjim zagonom in močjo. Za to pa potrebujemo tvojo podporo, tvoj glas.

Pomagaj spremeniti Evropo, voli Zelene!

EVROPA POTREBUJE ZELENI NOVI DOGOVOR

V trenutni krizi Evropska unija ni izpolnila svojih obljub, danih državljanom. In bila je vse prej kot enotna v mnenju, kako stanje spremeniti in izboljšati. Zato Zeleni predlagamo novo strategijo.

Evropejci moramo združiti svoje moči, kar suverenost tudi pravzaprav pomeni, da bi tako s tem skupaj oblikovali našo prihodnost. Namesto gluhih ušes za socialne probleme in zategovanja pasu brez misli na okolje, predlagamo tri med seboj skladne poti k trajnostnem razvoju: boj proti brezposelnosti, revščini in vsem oblikam socialne nepravičnosti; preobrazbo naše ekonomije z novimi inovacijami in ekološko učinkovitimi rešitvami, da bi nas tako rešili pred okoljskimi spremembami in razgradnjo poznanega okolja, ter s ponovno ureditvijo finančne industrije, da bi tako služila pravi ekonomiji. Temu rečemo Zeleni novi dogovor.

SOLIDARNOST, TRDNOST IN TRAJNOST

Nočemo, da se EU s svojimi članicami zanaša na nivo dolga, ki je pretiran in bremeni vse državljane skupaj s prihodnimi generacijami. To vključuje pripeljanje finančnih dolgov, naj si bodo ti javni ali zasebni, na vzdržljive nivoje in zagotavljanje naložb, ki ustvarjajo nove vrednosti. To zahteva prestrukturiranje javnega in zasebnega dolga. Enako moramo naglasiti družbeni dolg: zmanjševanje brezposelnosti, revščine in nepravičnosti, medtem ko izboljšujemo in vlagamo v zdravstvo in izobraževanje. Za to so potrebna močna investicijska prizadevanje. Nenazadnje to zahteva naslavljanje okoljskega dolga: reševanje klimatskih sprememb, izkoriščanja neobnovljivih virov in slabitve biodiverzitete. Potrebujemo živeče podeželje s trajnostno agrikulturo ter ekonomsko in družbeno živahna podeželjska območja, kot tudi obilne zaloge rib, da bi tako podpirali tudi obalne skupnosti.

Z nami kot vodilnimi v svetu na področju ustvarjanja novih rešitev, ki bi jih udejanili v praksi in s tem omogočili dobra življenja za vse, obenem pa spoštovali omejitve našega planeta, bomo našli pot k novi ekonomski dinamiki za nove službe in blagostaj. Zavračamo tako imenovani pakt za konkurenčnost, saj bi ta pomenil zmanjševanje plač, programov socialnega varstva ter privatizacijo javnih dobrin. Fiskalna trajnostnost mora iti z roko v roki z enako močno družbeno in okoljsko trajnostnostjo; ob tem pa mora breme pasti na pleča močnejših. Zategovanje pasu, kot je bilo vsiljeno v nedavni gospodarski krizi nas vodi v nasprotno smer.

POSTAVLJANJE TEMELJEV SOCIALNI EVROPI

Evropa mora biti zgrajena na temeljih socialne pravičnosti, pa vendar število socialnih stisk narašča. Evropski Zeleni verjamemo v politiko, ki bi ustavila naraščanje neenakosti in ki ne prepoznava in dopušča obstoja drugorazrednih državljanov v EU. Zatorej je bistveno, da upoštevamo družbene vplive neenakosti in revščine.

Široko razširjena brezposelnost, predvsem mladih, ter revščina starejših sta ključna dejavnika nepravičnosti. Politični ukrepi, ki obljubljajo olajšave, kot so programi jamstva za mlade, ne morejo biti uspešni, če niso primerno financirani in predvsem podprti z močno politiko ustvarjanja novih služb. Države članice se morajo še naprej boriti proti revščini otrok s preventivnimi zgodnjimi intervencijskimi naložbami, ki temeljijo na dokazih. EU mora ustaviti socialni damping, pogodbe o zaposlitvah brez urnih postavk, slabo plačanie službe in nepravično pripravništvo. Zeleni zagovarjamo pravične in postopoma izboljšujoče-se minimalne standarde v Evropi, regulirane glede na pogoje v državi in trg delovne sile – predvsem, kar se tiče kvalitete služb in varnosti, plač, javnega zdravstva in pokojnin. Gibati se želimo proti boljši prenosljivosti socialnih prejemkov preko uvedbe Evropske kartice socialne varnosti z visokimi in zavezujočimi standardni varstva zasebnosti, ki bi racionalizirala upravne postopke in uresničila pristno Evropsko državljanstvo.

Želimo, da Evropska centralna banka vključi makroekonomsko in finančno stabilnost med svoje cilje, kar vključuje tudi spodbujanje zaposlovanja. Ne le to; da bi spodbudili zaposlovanje v Evropi, se moramo truditi in delati na tem, da bi projekt enotnega trga v celoti deloval, predvsem na območjih prostega prehajanja delavcev in storitev.

Zagovarjamo vključitev klavzule o socialnem napredku v Evropsko pravo, kar bi poudarilo prednostne naloge grajenja socialne Evrope. Socialno ravnovesje po vsej Evropi mora nasloviti grožnjo bega možganov – predvsem mladih- iz območij, ki jih je prizadela kriza, grožnjo izkoriščanja delavcev migrantov in ob tem spoštovati osnovno pravico do svobode gibanja. Zeleni želimo videti razvoj novih sredstev za ublažitev večjih razlik v gospodarskih ciklih, tudi stopnje brezposelnosti. Zagovarjamo emancipacijo žensk v družbi in gospodarstvu. Enako plačilo za enako delo mora postati standard po vsej Evropi, prav tako kot enaka zastopanost žensk v upravah podjetij. Imeti družino in opravljanje skrbstvenega dela ne sme biti ovira uspešni karieri ne za moške, ne za ženske. Proti starostni diskriminaciji Zeleni nasprotujemo omejitvam starosti za dostop do javnih storitev in zagovarjamo vključitev zanesljivih osnovnih standardov v modele pokojnin vseh držav članic. Menimo, da je ponovna obuditev socialne Evrope tesno povezana s poživljenim socialnim dialogom, kjer združenja delodajalcev in sindikatov prevzemajo svoje odgovornosti. Spodbujati moramo čezmejne kolektivne pogodbe za evropske nadnacionalne družbe.

NADZOR NAD FINANČNO INDUSTRIJO

Pet let po začetku finančne krize naš sistem še vedno obvladujejo banke, ki so prevelike oziroma preveč medsebojno povezane, da bi propadle in zatorej preveč nevarne. Kritje bančnih dolgov je evropske davkoplačevalce stalo milijarde; to se preprosto ne sme več ponoviti. Zagotoviti želimo primerno velik, raznolik in odporen finančni sektor, ki služi družbi in pomaga pri mobilizaciji trajnostnih naložb v pravo ekonomijo. Predlagamo stroga pravila za ločevanje bančnih dejavnosti na tiste, ki so bistvene za družbo in tiste, ki to niso. Zeleni smo močno prispevali k zagotovitvi, da so lahko finančni produkti in dejavnosti, ki ne prispevajo nobene koristi k pravi ekonomiji in potencialno lahko porušijo finančni sistem, prepovedani in vzeti iz evropskega trga. Evropske oblasti bi to možnost morale izkoristiti. Odobriti se morajo zgolj tisti finančni produkti in dejavnosti, ki se izkažejo kot družbi koristni. Z našimi pobudami smo zakonsko prepovedali špekulacije za nacionalne dolgove; omejili nagrade bančnikom; prisilili banke k razkritju dejavnosti v davčnih oazah in nadzor nad Evropsko centralno banko podvrgli demokratični odgovornosti. Zeleni smo nad svojimi dosežki na tem področju izjemno ponosni.

Sedaj moramo naprej graditi na teh uspehih. Zagotoviti hočemo, da potrošniki prejmemo dobre in neodvisne nasvete za vse finančne storitve. Zakonodaja o finančnih storitvah ne sme podpirati nadaljne koncentracije moči trga na škodo majhnih, trajnostnih bank. Zagovarjamo Evropsko bančno unijo, ki bi združevala močnejši skupen nadzor nad našimi bankami, s skupno oblastjo in financiranjem restrukturirala propadle banke in bi predstavljala skupni sistem zavarovanja za pologe, vredne do vključno z 100 000 evri. Prav tako morajo institucije EU prispevati k obravnavanju vprašanja finančne kratkoročne donosnosti, ki omejuje raven trajnostnih ambicij in strateško odločenih naložb.

JAVNE FINANCE: PRAVIČNO IN UČINKOVITO DAVKOPLAČEVANJE

Trenutno stoji davčno breme nesorazmerno na plečih tistih z nizkimi in srednjimi prihodki ter majhnih in srednje velikih podjetij, medtem ko na leto kar 1000 milijard evrov izgine na račun prevar in utaj. Naš cilj je ponovno vzpostaviti davčno pravičnost in učinkovitost. Želimo zmanjšati davčno obremenitev dela in jo preusmeriti na obdavčenje onesnaževanja in odpadkov. Naredili bomo vse v naši moči, da bi uzakonili davek na finančne transakcije navkljub močnim lobijem, ki temu nasprotujejo. S tem, ko zahtevamo od velikih korporacij in bogatih posameznikov, da prispevajo pravičen delež, zagovarjamo bolj skupni evropski pristop k obdavčenju pravnih oseb ter premoženja, vključujoč najnižjo stopnjo plačevanja. Nenazadnje pa zagovarjamo skupni napad proti davčnim utajam, prevaram in oazam, začenši z ukinitvijo bančnih tajnosti. Na odhodkovni strani se Zeleni izrecno borimo proti potratnemu in ekološko škodljivemu zapravljanju, kot so subvencije za fosilna goriva ali pa jedrski programi, kot so Mednarodni termonuklearni poskusni reaktor (ITER). Skupno upravljanje podedovanega javnega dolga, vzpostavitev sklada za odkup dolga ter postopno izdajanje skupnih dolžniških instrumentov (evroobveznice) pod jasno definiranimi in realističnimi skupnimi fiskalnimi disciplinskimi pravili so ključna dejanja za zagotovitev trajnosti javnih financ. Da bi ponovno oživeli gospodarstva v krizi in ohranili monetarno unijo, zagovarjamo povečanje proračuna EU, prvotno financiranega iz svojih virov in oblikovanje instrumentov finančne solidarnosti, namenjenih pomoči financiranju ekonomskega okrevanja.

DVIGNIMO SE: RENESANSA INDUSTRIJE ZA TRAJNOSTNO EVROPO

Zeleni želimo preobraziti našo evropsko ekonomijo v globalnega zmagovalca učinkovite porabe virov in energije na podlagi energetsko manj intenzivnih tehnologij in obnovljivih energij ter izboljšanja načinov, kako upravljamo, porabljamo, ponovno uporabljamo, recikliramo, nadomeščamo in cenimo vire. Želimo, da učinkovito poraba virov in ekološke inovacije podkrepijo politike in vlaganja v vseh gospodarskih sektorjih. Ta Zelena ofenziva bo ustvarila mnoge nove kvalitetne službe tako za visoko kot tudi nizko kvalificirane delavce v ranovrstnih industrijah in izboljšala delovne pogoje ter zdravje delavcev.

 

Prav tako bo okrepila prihodnjo ekonomsko vzdržljivost. Industrija ne sme slediti napačnim trendom, kot so črpanje plina iz skrilavca ali pa pretvarjanjem hrane v goriva. Namesto tega naj postane ključni partner v tej v inovacije usmerjeni Zeleni preobrazbi s promoviranjem predpisov okoljsko primernih zasnovanj, javnih naročil, predpisov državnih pomoči, zasebnih naložb, majhnih in srednje velikih podjetij in zadrug, boljšega financiranja raziskovanj, razvoja in izobraževanja, podjetništva (tu predvsem socialnega podjetništva), dobrih odnosov v industriji, demokracije na delovnem mestu ter bojevanjem proti lastnim sebičnim interesom korporacij. To vse naj bodo elementi naših prizadevanj. Zeleni želimo okrepiti moč sindikatov in pravice moških in ženskih delavcev in delavk, da enakopravno sodelujejo v procesih odločanja. Trgovinska politika naj podpira trajnostno industrijsko renesanso v Evropi in pokaže spoštovanje in solidarnost do naših globalnih partnerjev. Predvsem pomemben projekt v tem kontekstu bo ustanovitev Evropske skupnosti obnovljivih virov z namenom pomoči premaganju naše odvisnosti od fosilnih goriv.

EN PLANET, NAŠ DOM!

ZAOSTROVANJE GLEDE KLIMATSKIH SPREMEMB IN EKOLOŠKE KRIZE

Klimatske spremembe in izgubljanje biodiverzitete predstavljajo grožnjo družbam po celem svetu. Ekološko krizo je zasenčila trenutna finančna kriza, a situacija postaja bolj in bolj akutna in z možnostjo sesutja ekosistemov ogroža naša življenja. V letu 2013 smo samo do avgusta porabili več Zemljinih virov, kot jih ta lahko obnovi v enem letu.

Ni več dvoma o človeški vlogi v povzročitvi klimatskih sprememb ter o katastrofalnih posledicah neukrepanja. Planet se bliža točki vrelišča in brez radikalne spremembe v porabi energije in vzorcih proizvodnje lahko škodljive klimatske spremembe postanejo nepovratne. Pa vendar obstajajo rešitve, ki bodo s seboj prinesle ogromne koristi tako na področju okolja, ekonomije, družbe in zdravja.

EVROPSKO OKOLJSKO IN ENERGIJSKO PRAVO

Hočemo celovito okoljsko in energijsko zakonodajo Evropske unije, skladno z našim deležem v globalnih prizadevanjih, grajeno na pravno zavezujočih emisijskih ciljih in sankcijah, da bi tako zagotovili doseg okoljskih ciljev. To bo ustvarilo pobude za trajnostno ekonomsko preobrazbo in izogib nevarnim klimatskim spremembam. Vrh o podnebnih spremembah Združenih narodov v Parizu leta 2015 (COP 21) mora doseči zavezujoč globalni dogovor. Ura tiktaka in EU mora skupaj z državami članicami igrati glavno vlogo v pogajanjih, da bi zagotovila zaveze vseh pogajalskih strank. To tudi pomeni zvišanje svojega obstoječega in zastarelega cilja znižanja toplogrednih plinov do leta 2020 iz 20% na 30% glede na nivoje iz leta 1990 ter postavitev cilja za nadaljne zmanjšanje teh emisij za vsaj 55% do leta 2030 glede na nivoje iz 1990, da bi tako dosegli družbo brez emisij ogljika do leta 2050.

Pravno zavezujoče omejitve ostajajo najbolj učinkoviti ukrepi za zmanjševanje onesnaženosti in onesnažujočih praks. Shema trgovanja z emisijami (ETS) Evropske unije mora biti korenito preoblikovana, da bi lahko postala učinkovito orodje. Če to ne more biti doseženo, bomo Zeleni zagovarjali mejo nacionalno najnižjih cen ogljika. Spodbuditi moramo javne ustanove, podjetja in predvsem finančni sektor, da se oddaljijo od sredstev, ki škodujejo okolju. Javne subvencije za naložbe v fosilna goriva morajo biti ukinjene, namesto tega pa hočemo vlagati v evropska energijska omrežja, ki povezujejo proizvodnjo obnovljive energije iz različnih delov celine, s tem pa povečujejo energijsko varnost in zmanjšujejo stroške.

Skladna evropska politika, zasnovana na prihrankih energije, učinkovitosti energije in obnovljivosti energije predstavlja edini način za doseg skoraj popolnoma obnovljivo zasnovane ekonomije do leta 2050. Zatorej so ključni nadaljnji nacionalno zavezujoči cilji v zvezi z energijsko učinkovitostjo in obnovljivostjo energije. Poraba energije mora biti zmanjšana za 40% v naslednjih 15 letih, obenem pa moramo povečati delež obnovljivih virov energije, izključujoč agrogoriva, na 45% naše porabe energije do leta 2030. To ni ključno zgolj za omejitev globalnega segrevanja pod 2°C nad predindustrijskimo stopnjo, temveč je smiselno tudi finančno, saj bo spodbudilo ekonomsko aktivnost, ustvarilo službe in zmanjšalo evropsko odvisnost od dragega uvoza goriv.

Jedrska energija je draga in tvegana, veča možnost širjenja jedrskega orožja in ne igra nobene vloge v različnih evropskih energetskih virih. Še naprej stojimo za geslom ”Jedrsko? Ne, hvala!” in obnavljamo svoje zaobljube postopnemu opuščanju jedrske energije v Evropi, ob hkratnem zagotavljanju, da to ne poveča ogljikovih emisij. Takoj moramo zapreti najbolj ogrožujoče elektrarne, ukiniti neposredne in posredne subvencije ter vztrajati, da obstoječi proizvajalci nosijo popolno odgovornost za škodo in stranske učinke jedrskih nesreč.

TRAJNOSTNOST JE KLJUČNA

Trajnostnost mora biti ključna pri vsaki ekonomski odločitvi. Videti želimo, da zaščita okolja in biodiverzitete ter trajnostni razvoj postanejo mednarodna prednostna naloga. Predlagamo ustanovitev Mednarodne organizacije za okolje, ki bi združila in razširila naloge različnih, do sedaj ločenih agencij, ki že obstajajo znotraj Združenih narodov. Kvalitete življenja ne moremo izmeriti v grobih finančnih ocenah: potrebujemo nove pokazatelje, ki bi dopolnili in razširili bruto domači proizvod (BDP) kot merilo trajnostne blaginje.

Raznoliko naravno okolje v Evropi je čudovito in njegove vrednosti ne moremo meriti v denarju. Zeleni vemo, da trajnostni razvoj pomeni pametno upravljanje z naravnimi viri, da bodo tako lahko tudi naši otroci in njihovi otroci za tem uživali v našem planetu. Trenutno živimo preko zmožnosti obnavljanja virov in onesnažujemo zrak, zemljo in vodo z nevarnimi snovmi. Zeleni hočemo zmanjšati naše ekološke sledi in porabo virov ter zagotoviti, da so dobrine primerne za ponovno uporabo, popravilo ali recikliranje namesto narejeno-za-odlagališče pristopa. Končni cilj bi morala biti družba zaprte zanke, kjer nenevaren odpadek iz enega sektorja postane vložek v drugem.

PREDNOST ZELENEMU TRANSPORTU

Letalstvo in cestni promet sta večja vira toplogrednih plinov, onesnaženja zraka ter hrupa. Trenutni nivo fosilnih goriv, ki se uporabljajo v prometnem sektorju, nima le negativnega vpliva na zdravje družbe in okolja, temveč je zaradi njega EU odvisna od uvoza energije in tako izpostavljena naraščujočim cenam. Narediti moramo obrat proti varnejšim in okolju manj nevarnim načinom, kot so trajnostne plovne poti, kolesarstvo, javni skupinski promet ter železnice. Poseben poudarek mora stati na konkurenčnosti med različnimi načini transporta. Evropsko železniško omrežje bi zatorej moralo zakrpati manjkajoče člene tako na povezavah na dolge razdalje kot tistih na regionalnem nivoju, tako, da bi enako urbana kot ruralna naselja bila na vsem na dosegu. Obstoječe čezmejne povezave železniškega prometa morajo predstavljati prednostno nalogo pred cestnim in letalskim prometom, predvsem kar se tiče transporta dobrin. Povečevanje učinkovite porabe energije v avtih pripomore k manjšim računom goriva državljanov Evrope in izboljšuje kvaliteto zraka. Zeleni prav tako želimo spodbuditi nove zamisli z ustvarjanjem bolj privlačnih in dostopnih električnih koles, tramvajev, vlakov in avtov, vseh osnovanih na obnovljivih virih energije.

VAROVANJE ZDRAVJA IN VARNOSTI

Skupaj z organizacijami civilne družbe smo Zeleni uspešno pripeljali vprašanja okolja in javnega zdravja na dnevni red Evropskega parlamenta in s tem, kot primer, oblikovali varnostne predpise za kemikalije, pesticide in biocide. Zeleni podpiramo ukrepe za zmanjšanje onesnaženja zraka, ki predstavlja velik vzrok in dejavnik preranih smrti. Močno se trudimo za boljši nadzor nad elektronskimi in nevarnimi odpadki, ostanki zdravil in pesticidov, ki so odlagani v naše vodne sisteme in uporabo nanotehnologije v kozmetiki, medicini, prehrani in biocidih, prav tako pa tudi za zmanjšano izpostavo snovem, ki negativno vplivajo na naš hormonski sistem.

Še naprej se bomo borili proti nevarnim in škodljivim praksam črpanja plina iz skrilavca ter črpanju tudi ostalih nekonvencionalnih fosilnih goriv. Čas je, da prepovemo plin iz skrilavca, zatorej zahtevamo takojšnjo prepoved hidravličnega lomljenja (fracking). ”Fracking” onesnažuje naše zaloge vode in naše okolje s kemikalijami, uporabljenimi v tekočinah pri tem procesu. Izlivi metana med črpanjem plina iz skrilavca predstavljajo dejavnik pri klimatskih spremembah. Še več, ekonomske prednosti, katere naj bi črpanje prineslo, so bile hudo precenjene, saj nivoji proizvodnje hitro upadejo po prvem letu pridobivanja in tako povzročijo nagel upad finančnih prihodkov v lokalnih skupnostih. Delali bomo na vzpostavitvi fracking-prostih območij znotraj Evrope, sledeč uspešnemu modelu GSO-prostih območij.

HRANA, NE GORIVO

Gorivo, narejeno iz prehrambenih pridelkov ni trajnostna rešitev za krizo okolja, energije in revščine. Polnjenje avtomobilov s pridelki v kombinaciji s finančnimi špekulacijami o bistvenih prehranskih surovinah je dvignilo cene hrane, kar je privedlo do prisvajanja zemljišč in ogroža ustrezno preskrbo s hrano milijonov v deželah v razvoju, obenem pa ima negativen vpliv tudi na okolje. Predvsem so ogroženi tropski deževni gozdovi s svojo bogato biodiverziteto, ki jih uničujemo, da bi lahko tam posadili plantaže plamovega olja, namenjenega gorivu in sestavinam v prehrani.

Evropska unija ne sme še naprej slabšati teh smernic s promoviranjem uporabe kmetijskih zemljič z namenom pridobivanja goriv. Popolnoma moramo opustiti to prakso uporabe pridelkov za gorivo. Namesto tega se moramo osredotočiti na bolj trajnostne modele transporta, na primer boljšo uporabo odpadnih snovi za gorivo.

BOLJŠA HRANA, BOLJŠA ŽIVLJENJA

Naša veriga prehranjevanja ne deluje. Industrijsko kmetijstvo, ki temelji na pesticidih, monokulturah in pretirani uporabi antibiotikov uspeva na račun našega zdravja, okolja in trpljenja živali. Zaradi ponavljajočih se prehrambenih škandalov se potrošniki upravičeno sprašujemo, kaj sploh jemo in iz kje to izhaja.

Zeleni zagovarjamo trajnostno, zdravo, okusno, raznoliko in etično pridobljeno prehrano, ne pa standardizirane, brezokusne hrane, zasnovane tako, da zgolj dobro izgleda na trgovinskih policah. To pomeni spodbujanje lokalnih pridelovalcev, organskega kmetijstva in produktov pravične trgovine iz razvijajočih se držav. Uspeli smo premagati mnoge zavajujoče prakse in izboljšali označevanje države izvora ter nanosestavin na živilih. Še naprej bomo zahtevali večjo transparentnost pri označevanju živil. Evropska unija letno odvrže stran 90 milijonov ton hrane, zato želimo ukrepati tudi na tem področju in zmanjšati količino odpadne hrane. Začeli smo prehrambeno revolucijo, izboljšali ozaveščenost javnosri, osebno zavzemanje in vključujočo demokracijo, vse to znotraj izboljšanja in določanja prehrambenih politik prek celotne Evrope.

OZELENELO KMETIJSTVO

Evropski parlament nosi sedaj enako odgovornost za skupno kmetijsko politiko v EU. Čas je, da naše kmetovanje naredimo okolju prijazno, trajnostno, pravično in etično. Hočemo odporne, biološko raznovrstne, zdrave in trdne agro-ekosisteme, ki se ne le prilagodijo na klimatske spremembe, temveč jih ublažijo.

Videti želimo sistem, ki dovoljuje bolj pravično porazdelitev javnih skladov, kar pomeni več podpore manjšim kmetom, organskemu kmetovanju, kot tudi konvencionalnim kmetom, ki želijo ozeleniti svojo proizvodnjo ter lokalni proizvodnji in prodaji, ki privede kmeta bližje potrošniku. Kmetje si zaslužijo dostojne cene za svoje izdelke in kupcem iz korporacij ne sme biti dovoljeno pripeljati kmetijskih cen pod trajnostno raven.

Povečati moramo rodovitnost tal, drastično zmanjšati vnose pesticidov in sintetičnih gnojil, ukiniti škodljiva izvozna nadomestila in se odmakniti od intenzivnega industrijskega kmetovanja. Še naprej bomo zagovarjali pravičen in neomejen dostop do materialov za gojenje rastlin ter se borili proti patentiranju rastlin in živali. Nasprotujemo nadaljnji privatizaciji semen in rastlin v pravilih EU glede semen. Še naprej se bomo borili proti nadzoru korporacij nad semensko industrijo, ki nosi za posledico odvisnost kmetov od semen, oblikovanih posebno za uporabo s kemičnimi gnojili in pesticidi, namesto, da bi ti lahko sami shranjevali in gojili svoja semena in prilagajali svoje pridelke lokalnim pogojem.

Izguba biodiverzitete in pretirana uporaba pesticidov nosi za posledico uničenje življenskih prostorov in je pripeljala do ogromnega upada populacije čebel in drugih žuželk, kar ruši naravno opraševanje mnogih rastlin in pridelkov. Če želimo zdravo lokalno sadje in zelenjavo, se moramo spomniti: ”Čebelam dajmo priložnost”.

NE GSO

Še vedno vztrajno nasprotujemo genetsko spremenjenim organizmom v hrani in pri kmetovanju in smo za Evropo brez GSO. Zeleni bomo tudi v bodoče vodili borbo za hrano brez GSO, zavzemali se bomo za prepoved uvoza živalske krme, ki vsebuje GSO in bomo proti gojenju GSO pri nas. Vztrajati moramo pri tem, da ustvarimo svoja pravila, da se obvezno uvede označevanje GSO. Evropski potrošniki imajo pravico vedeti, iz česa je sestavljena njihova hrana in od kje prihaja. Vse raziskave v zvezi z GSO morajo biti omejene z namenom, da se omeji učinek, vključno s prenosom genov in navzkrižno kontaminacijo.

VEČ RIB V MORJU

Zeleni igramo vodilno vlogo pri aktivnostih za Splošni trajnostni razvoj ribištva. Politika, ki je zagovarjala metanje nezaželenih rib nazaj v morje, je povzročila množične izgube hrane in prihodka in bo sedaj omejena. Zaloge rib bo potrebno bolje upravljati in bolje regulirati ribiške flote. Potrošniki bodo sedaj lahko vedeli ne le od kod njihova riba prihaja pač pa tudi kako je bila ulovljena. Še veliko bo potrebno postoriti, da se bodo omenjene reforme izvajale, in zagotoviti, da ne bo zlorab. Tudi v bodoče se bomo borili za boljšo kontrolo nad intenzivnim ribištvom, ki je velik onesnaževalec, za pravičnejšo obravnavo ribištva manjšega obsega, za lokalno ribištvo v Evropi in zunaj nje.

ZAŠČITA ŽIVALI

Vsi nas dobro poznajo po naši zavezi za zaščito živali. Zeleni smo v evropskem parlamentu vodilna sila pravne in politične borbe za zagotovitev vedno višjih standardov za dobro vseh čutečih bitij. Nujno je potrebno prenehati z masovnim kmetijstvom, ki ima grozljiv vpliv na živalsko počutje, in prenehati z intenzivno rabo antibiotikov.

Vztrajno se borimo proti prekomernemu testiranju na živalih in se bomo tudi v bodoče. Bistveno želimo zmanjšati čas prevoza živih živali in preprečiti njihov izvoz. Na mednarodni ravni mora biti EU mnogo bolj energična v boju proti trgovini z divjimi živalmi, pri varovanju morskih sesalcev in vztrajanju pri prepovedi izdelkov iz tjulnjev. Podpiramo boj proti vzrejanju živali za krzno.

EVROPA V SVETU

Evropska unija je pogosto bila nenaklonjen igralec v globalnih politikah, kjer je raje odreagirala kot reagirala in se je spopadala z mnogimi težavami pri definiranju svojih skupnih stališč. Mi želimo, da EU vzpostavi zunanjo politiko, ki jo poganjajo skupne vrednote in, da ta igra pomembno mednarodno vlogo, da naslavlja strukturne vzroke za revščino, da zagovarja globalno pravičnost in solidarnost, mir in obrambo globalnih skupnih dobrin. V današnjem kontekstu obrata moči v svetu, vedno večjih neenakosti in vprašanja univerzalnosti človekovih pravic, pasivnost preprosto ni izbira.

Želimo, da ima EU skupen glas v zunanjih in varnostnih politikah. Doživeli smo pozitivne znake prav tega v zadevi Kosovo-Srbija in Iranu. Unija naj zasleduje močno in pravično partnerstvo z državami svetovnega juga, s ciljanjem na zmanjšanje neenakosti znotraj in med družbami preko razvojnega sodelovanja. EU mora delati skupaj s partnerji, da bi našla skupne odgovore na probleme, kot so klimatske spremembe, jedrsko širjenje in območni konflikti po svetu, kot tudi nesprejemljivo izropavanje naravnih virov v mnogih državah, predvsem na svetovnem jugu. To sodelovanje ne bo kredibilno, če ne bo demokratično, odgovorno, transparentno in temelječe na univerzalnih principih.

Želimo, da EU podpira večstransko globalno vodenje, s čimer bi opolnomočila in reformirala vlogo ZN, pravila prava in odgovornost zaščititi. Posvojitev koncepta ”odgovornosti zaščititi” Združenih narodov vidimo kot napredek, vendar pa mora EU prispevati svoj delež k nadaljnji izpopolnitvi in zaostritvi pravila za njegovo uporabo. Prednost mora biti vedno dana upravljanju državljanskih konfliktov. V zadnjem letu je varnost energije postala ena glavnih prednostnih nalog zunanje politike EU. Preveliko zanašanje na zemeljski plin in nafto dela EU koruptivno in gre v prid tistim avtokratom, ki nadzorujejo evropske zaloge ogljikovodika. Pretrgati moramo to nevarno in strupeno povezavo.

ČLOVEKOVE PRAVICE IN IZKORENINJENJE REVŠČINE

Sledeč pritiskom Zelenih je EU določila posebnega predstavnika za človekove pravice, da bi povečala vidnost svoje politike človekovih pravic. Te bi morale predstavljati glavno vodilo v zunanjih politikah, vključujoč trgovino. Izpolniti moramo svoje obljube glede človekovih pravic, kadar nas prosijo za pomoč ob nesrečah. To vključuje močno zavezanost osnovnim humanitarnim principom: človečnost, nepristranskost, neodvisnost in nevtralnost. EU mora postati bolj učinkovita, bolj glasna pri obrambi pravila prava, svobode in človekovih pravic, tudi družbeno-ekonomskih in okoljskih pravic znotraj in zunaj svojih meja. Zlasti mora EU stati v prvih vrstah, ko se gre za vzpostavitev pravno zavezujočih pravil glede socialne odgovornosti gospodarskih družb.

Evropska unija se mora skupaj z državnimi članicami sprijazniti s svojo sokrivdo pri tajnih pridržanju in izvensodnih ubojih, ter tudi prevzeti popolno odgovornost za kršenje človekovih pravic v izročitvenih programih, ki jih je vodila CIA. ”Boj proti terorizmu” mora biti uradno končan. Vse države članice naj ratificirajo amandmaje k statutom Mednarodnega kazenskega sodišča, ki bi dovoljevali pregon državnih voditeljev, ki začnejo z vojnami agresije.

EU ni storila dovolj, da bi izvršila Razvojne cilje novega tisočletja (MDG), ki poudarjajo boj proti revščini, lakoti, uničevanju okolja in izključevanju žensk. Delati moramo na podpori novim močnim ciljem trajnosti, vzpostavljenih na Konferenci Rio+20, ki je spojila pregled Razvojnih ciljev novega tisočletja ter proces Ciljev trajnostnega razvoja v en sam celovit okvir in dala nov nabor ciljev izkoreninjenja revščine in širjenje ideje trajnostnega razvoja po letu 2015. Države članice pozivamo k izpolnitvi svojih zavez k porabi 0.7% svojega BDP-ja na razvojnem sodelovanju. Prav tako naj bo glavna prednostna naloga razvojnega programa EU boj proti korupciji, pranju denarja, davčnim oazam, nedovoljenemu pretoku kapitala in škodljivim davčnim sistemom.

DOMAČA VARNOSTNA POLITIKA

Obstaja potreba po izboljšanju sodelovanja med policijo in sodstvom, predvsem v primerih, ko se soočamo s terorizmom, organiziranim kriminalom, mafijskimi združbami, okoljskim in ekonomskim zločinom. Ob tem bi EU skupaj z državami članicami morala preprečiti stigmatiziranje priseljencev in manjšin. Kontrola in ravnotežje morata biti okrepljena, da bi se organi kazenskega pregona in obveščevalne službe držali potrebnih in proporcionalnih ukrepanj, ki so potrebni, da evropske državljane ohranjajo varne.

DELO ZA MIR

Letos obeležujemo stoletje pričetka prve svetovne vojne. EU je bila ustvarjena, da bi zagotovila mir po uničujočih vojnah in zamenjala spopade s sodelovanjem. Zeleni želimo, da EU aktivno zagovarja nenasilje in kulturo dialoga, mediacijo, spravo in sodelovanje. Unija je in lahko nadaljuje z igranjem pomembne vloge v preprečevanju konfliktov, reševanju civilnih sporov, razorožjevanjem, nadzoru nad orožjem, grajenju in ohranjanju miru. Prav tako bi morala okrepiti svojo humanitarno vlogo, na primer v nameščanju začasnih bolnišnic kot obliki lajšanja trpljenja civilistov v situacijah, kot so državljanske vojne. Sam koncept varovanja ljudi mora biti bistvo zunanjih dejavnosti unije. Prav tako verjamemo, da bi EU morala pomagati ZN pri opolnomočenju z bolj učinkovitimi orodji umirjanj situacij in –če je to potrebno- operacij vsiljevanja miru. Sedaj je pomembno, da okrepimo parlamentarni nadzor nad vojaškimi operacijami unije, kar lahko storimo tako, da evropskemu parlamentu podelimo vlogo so-odločevalca.

Zavoljo Zelenih je precej večji delež proračuna EU namenjen preprečevanju konfliktov preko Instrumenta stabilnosti in miru. Podpirali smo idejo Mirovnih enot EU in ustanotev Inštituta EU za mir. Nasprotovali smo financiranju vojaških raziskav iz proračuna EU, kot so razvijanje evropskih brezpilotnih letal ter, da bi Evropa postala jedrsko skladišče.

Nadaljevali bomo z bojem za jedrsko razorožitev tako na globalni ravni kot v Evropi. Naš boj obsega nujnost storiti konkretne korake proti uresničitvi Območja srednjega vzhoda brez orožja za množično uničenje (Middle East Weapons of Mass Destruction Free Zone). Zeleni tudi želimo prepovedani orožja, kot so orožja z osiromašenim uranom in beli fosfor. Naložbe evropskih bank, pokojninskih skladov, zavarovalnic in drugih v podjetja, ki proizvajajo mine in kasetna streliva, se morajo prepovedati. Evropska trgovina z orožjem, vključno s nadzornimi tehnologijami, širi negotovost v območja, kot sta srednji in daljni vzhod. Zeleni hočemo zmanjšati to trgovanje in preprečiti izvoz orožja, ki bi lahko bil uporabljen proti gibanjem za svobodo in državljanskim protestom. Ekstrateritorialno usmerjeni uboji izven oboroženega konflikta z brezpilotnimi letali in ostalimi načini so zlomili meje ustanovljenega pravila prava. Hočemo, da se EU skupaj z ostalimi članicami ZN zavzame za svetovno prepoved takih zločinov pod mednarodnim pravom humanitarizma in človekovih pravic ter, da ustavi uporabo popolnoma avtomatiziranih smrtonosnih sistemov orožja.

BOJ ZA PRAVIČNE POLITIKE AZILA IN PRISELJEVANJA

Visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNCHR) ocenjuje, da je v letu 2013 bilo skoraj 40 000 000 razseljenih oseb v svetu, od katerih je skoraj polovica bila beguncev izven svojih lastnih držav. Združeni narodi nakazujejo, da je 200 000 teh beguncev nujno potrebno ponovno naseliti vsako leto, vendar pa jih zgolj polovica najde nov dom; še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je samo 4500 ponovno naseljenih v Evropski uniji – v primerjavi z letno 80 000 v ZDA. Na tisoče ljudi umre na zunanjih mejah Evrope vsako leto; razlog so vedno strožji nadzor in, ker načini legalnega vstopa v EU ostajajo omejeni. Unija je dolžna tem ljudem zagotoviti zaščito, če jo ti iščejo. Potrebno je vložiti več truda k vzpostavitvi azilnega sistema, vrednega svojega imena. Evropska agencija za zunanje meje FRONTEX je za to napačen naslov in države članice kršijo človeške pravice v svojih politikah zunanjih meja. Od unije in njenih članic potrebujemo več vloženega truda in več koordinacije za “reševanja na morju“, potrebujemo legalne in varne načine vstopa, na primer s humanitarnimi vizami. Znebiti se moramo trenutnih predpisev (“Dublinska uredba“), ki prisilijo begunce, da se ti lahko prijavijo za azil le v državi, v katero so prvo vstopili ob prihodu v EU. Tako v svojih zunanjih odnosih kot tudi trgovini in razvojnih politikah moramo nasloviti težave, ki prisilijo ljudi k priseljevanju. Zeleni smo bili uspešni v boju za ustanovitev skupnega programa EU za ponovno naselitev, kot tudi v boju za sredstva, namenjena zasilni ponovni naselitvi beguncev v humanitarni krizi. Države članice EU morajo storiti vse v svoji moči, da bi izrabile ta sredstva in pokazale solidarnost, ne le med seboj, temveč tudi problematičnim sosednjim območjim.

PREVZEM NADZORA NAD KLIMATSKIMI SPREMEMBAMI

Vrsto let je Evropska unija igrala pozitivno vlogo v mednarodnih klimatskih pogajanjih, vendar pa je nedavno ta vloga upadla. Ena izmed osnovnih političnih skrbi Zelenih zadeva ponovni zavzem glavne vloge Evrope v boju proti klimatskim spremembam in uničevanju okolja, spopadanjem z erozijo prsti, neurji in naraščujoči gladini morja. Koncept klimatskih beguncev želimo videti vključen v mednarodno pravo. EU mora za to igrati vodilno vlogo, kar zadeva klimatske migracije in prilagoditve. Klimatsko financiranje igra ključno vlogo za države v razvoju in Zeleni nameravamo držati EU za besedo in odgovornost. Tovrstno financiranje mora biti novo in dopolnilno obstoječim razvojnim pomočim. Zeleni zagovarjamo vključevanje okoljske problematike v razvojne projekte, da bi tako spodbujali učinkovito zmanjševanje in ublažitev klimatskih sprememb.

URESNIČEVANJE SKLADNIH RAZŠIRITEV IN SOSEDSKIH POLITIK

Zeleni se držimo strategije razširitve EU. Unija bi morala biti odprta za nove člane, pod pogojem da izpolnjujejo kriterije za članstvo. Zeleni podpiramo pristopno perspektivo za vse države zahodnega balkana. Pospešiti želimo poštena in kredibilna pogajanja s Turčijo. Evropska unija mora igrati ključno vlogo v svoji neposredni soseščini, da bi okrepila stabilnost in demokracijo. Okrepiti želimo vzhodno partnerstvo in predvsem naše udejstvovanje z državami, kot so Ukrajina, Gruzija in Moldavija. To pomeni uveljavljanje nas kot iskrenega in načelnega partnerja z našimi sosedi.

EU naj sodeluje s civilno družbo, podeljuje azile in daje podporo braniteljem svobode in demokracije ter dodeljuje šolnine mladim iz naših sosednjih držav. Želimo, da se EU osredotoči na preobrazbo soseščine v sredozemski in vzhodni Evropi in učinkovito podpira prizadevanja za reformo v teh državah. Poleg tega naj EU okrepi svoja partnerstva z ostalimi obstoječimi območnimi organizacijami iz Afrike, Azije in Latinske Amerike.

ZA POLITIKO PRAVIČNE TRGOVINE

Evropska unija je globalna sila v trgovanju. Evropski parlament igra pomembno vlogo v evropskih trgovinskih odnosih, ker lahko da veto na trgovinske sporazume, kot je to storila za ACTO. Vendar pa potrebujemo več transparentnosti med trgovskimi pogajanji in učinkovito sodelovanje med Evropskim in nacionalnimi parlamenti o teh vprašanjih. Zeleni smo naklonjeni večstranski trgovinski ureditvi, vendar pa bi trgovanje moralo podpirati in ne ovirati razvoj revnejših držav in prehod v zelen, socialen in pravičen demokratičen razvojni model. To zavzema odpiranje trga EU manj razvitim državam, znatno reformo svetovne trgovinske organizacije (WTO), da bi ta postala bolj razvoju prijazna, ter podrediti pravila trgovanja človekovim, socialnim in okoljskim pravicam. Trgovanje mora biti pravično in ne sme spodkopavati evropskega socialnega modela.

Trenutno je več dvostranskih trgovskih dogovorov EU v pogajanjih, natančneje, Čezatlantska trgovina in naložbeno partnerstvo (TTIP) z Združenimi državami. Zeleni nasprotujemo pomanjkanju transparentnosti v teh pogajanjih, kjer so na mizo položene pomembne demokratične odločitve. Zeleni branimo ne le naše okolje, zdravje, agrikulturo in hrano, potrošniške in delavske standarde, javni interes in varstvo podatkov, temveč tudi možnost njihovega opolnomočenja za izvršitev Zelenega novega dogovora. Nasprotujemo, da se biotehnološki in strupeni finančni produkti, ki se tržijo v ZDA, avtomatično odobrijo v EU. Odločno se postavljamo proti slabljenju evropske zakonodaje. Skozi ustanovitev mednarodnega mehanizma za reševanje sporov med delničarji-državo v trgovinskih sporazumih, ne dovoljujemo zasebnim podjetjem, da bi ta lahko tožila demokratično izvoljene vlade za obvarovanje svojih podjetniških interesov, ki so v nasprotju z socialnimi in okoljskimi reformami. Skupaj se upiramo trgovinskim sporazumom, ki ne spoštujejo teh načel in zato nasprotujemo TTIP v svoji trenutni obliki.

ZA BOLJ INTENZIVNO DEMOKRACIJO

Odgovor na krizo je več, ne manj demokracije. Strukture, kot so trojka, so bistveno nedemokratične. Verjamemo, da je pomik k večji udeležbi državljanov, odgovornosti in transparentnosti ključen za pridobitev legitimnosti za bodoča evropska sodelovanja. Zeleni zatorej delujemo za povečanje transparentnosti v celotnem procesu odločanja od Evropske komisije, preko drugih evropskih institucij, pa tja do držav članic. Še bolj pomembno, delujemo za pravico državljanov do definiranja prihodnosti unije s povečanjem obsega njihovih odločitev preko celotnega zakonodajnega procesa.

BREZ ENAKEGA OBRAVNAVANJA SPOLOV NI DEMOKRACIJE

Demokracija spola pomeni, da so ženske del javnega življenja naših družb ter, da sprejemajo odločitve v naših ustanovah in podjetjih v enaki meri kot moški. Zeleni verjamemo, da mora EU v svojem odzivu vprašanja spola postaviti v ospredje na vseh ravneh politike. Podpiramo Komisijo pri njenem delu za pravno obvezujoče kvote za ženske v nadzornih svetih podjetij. Kljub temu pa bi pri trenutnem tempu trajalo več kot 50 let, preden bi 40% vseh članov nadzornih svetov bilo ženskega spola. Zatorej zahtevamo kvoto za doseg tega cilja do leta 2020.

Da bi dosegli enako obravnavanje, verjamemo, da mora EU posvojiti bolj splošen pristop proti spolnem nasilju, kar vključuje zakonodajo v obliki direktive, ki predlaga ukrepe, ki naslavljajo nasilje proti ženskam, osnovanim na strategiji, zaščiti, pregonu, določilom in partnerstvu. Evropska konvencija človekovih pravic zahteva od vseh držav članic, da definirajo posilstvo in spolno nasilje do žensk znotraj zakona in intimnih neformalnih odnosov kot zločin.

DRŽAVLJANI KOT NOSILCI ODLOČITEV V EVROPI

Okrepiti želimo priložnosti za vpliv evropskih državljanov na odločitve. Delati želimo na bolj vključujoči demokraciji. Zeleni smo pomagali vpeljati Evropsko državljansko pobudo (ECI), ki omogoča državljanom EU, da pozovejo Evropsko komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog. Sedaj je čas, na storimo naslednji korak. Razširiti želimo obseg ECI in jo napraviti bolj učinkovito in državljanom prijazno. Prav tako želimo ustvariti pravno podlago za evropske referendume.

Kjer so v državi članici EU njeni državljani prikrajšani za svoje pravice brez možnosti uporabe sredstev njihovega pravnega sistema, bi morala obstajati možnost kolektivne pravne akcije na Sodišču Evropskih skupnosti. Še naprej se borimo proti dobro uveljavljenim in dobro financiranim lobijem , kot so agro-kemična industrija ali ogromna semenarska podjetja. Zahtevamo demokracijo v prehrani, kjer državljani prevzamejo kontrolo nad svojo prehrano in ustvarijo pravično in trajnostno proizvodnjo hrane in sistem oskrbe.

OKREPITI VLOGO PARLAMENTOV

Z izvolitvijo članov Evropskega parlamenta državljani vplivamo, kako bodo ključna vprašanja bila obravnavana, od klimatskih sprememb do ureditve bank, od begunske politike do brezposelnosti mladih. Evropskemu parlamentu želimo podeliti močnejšo vlogo, predvsem v kriznem upravljanju in odločevanju o gospodarskih politikah. Evropski parlament naj bo pooblaščen, da soodloča o prednostnih nalogah usklajevanja gospodarske politike. Znižati želimo starostno mejo za pridobitev volilne pravice na 16 let za volitve v Evropski parlament in poleg tega predstaviti vseevropske liste z nadnacionalnimi kandidati.

Z vedno večjim vplivom, ki je bil podeljen Evropskemu parlamentu z Lizbonsko pogodbo, moramo ravnati odgovorno in ga ne smemo pustiti interesom lobijev. V Svetu ministrov Evropske unije je potrebne več transparentnosti in odgovornosti, tako naj na primer ti javno objavljajo vse rezultate glasovanj.

Da bi razširili in bolj odprli debato je potrebno, da nacionalni parlamenti prevzamejo več odgovornosti, tako da prevzamejo večji nadzor nad dejanji svojih vlad v evropskih zadevah. Zeleni prav tako želimo okrepiti priložnosti nacionalnih parlamentov, da reagirajo, kadar EU preseže svoja pooblastila in ne sledi pravilom subsidiarnosti. Državni parlamenti bi tudi morali imeti več načinov za sodelovanje z Evropskim parlamentov. Na vseh nivojih upravljanja, od lokalnih do regionalnih, državnih pa do evropskih, kličemo po okrepljenih medsebojnih učinkovanjih in sinergijah, da bi tako bolje povezali evropske politike in njihove izvedbe znotraj regionalnih in teritorialnih realnosti.

BOJ PROTI KORUPCIJI IN GOLJUFIJI

Unija potrebuje močnejšo protikorupcijsko politiko in bolj učinkovite instrumente za boj proti organiziranemu kriminalu, da bi okrepila demokracijo in pravno državo, kot tudi evropsko gospodarstvo. Koruptivno obnašanje evropskih javnih uslužbencev ali parlamentarcev v svojih odnosih z lobisti se mora soočiti z ostrimi reakcijami. Velika podjetja imajo še vedno preveč vpliva na Komisijo. Skoraj 80% vseh interesnih skupin, izbranih s strani Komisije, predstavlja interese podjetij kljub svoji zavezi k spremembi. Zeleni se tudi borimo s problemom “vrtljivih vrat“, kjer se vrhovni birokrati in politiki v Evropskih institucijah pridružijo zasebnim organizacijam, za katere so bili prej zadolženi, da jih urejajo. Želimo obvarovati demokracijo pred korupcijo, tako, da uvedemo strogo regulacijo in transparentnost za financiranje političnih strank, kandidatov in volilnih kampanij. Sodišču ES in Evropskemu računskemu sodišču želimo zagotoviti močnejša orodja za nadzor nad porabo evropskih sredstev ter ukrepe proti korupciji, tako znotraj evropskih institucij kot tudi v primeru resnejših problemov znotraj držav članic.

VEČ LASTNIH SREDSTEV ZA PRORAČUN EU

Proračun EU mora biti povečan in mora biti v glavnem osnovan na sistemu lastnih virov, na primer davek na ogljik in⁄ali energijo, da bi zmanjšali odvisnost od nacionalnih prispevkov. Medvladna pogajanja prevečkrat spregledajo skupni interes, kakršen je bil primer v proračunskih pogajanjih leta 2013, ki so bila neuspešna pri odkrivanju učinkovitih politik za reševanje krize. Zeleni borimo oster boj za večjo odgovornost in transparentnost pri oblikovanju proračuna. Tukaj zopet predlagamo več participacije: državljani bi lahko dobili pravico, da se pridružijo pobudam za pilotne projekte, ki še morajo biti odobreni s strani proračunskega odbora Evropskega parlamenta.

DIGITALNA LISTINA TEMELJNIH SVOBOŠČIN

Zeleni v Evropskem parlamentu stojimo na čelu boja za digitalne pravice. Pomagali smo ustaviti ”Trgovinski sporazum za boj proti ponarejanju” (ACTA), in borimo se za okrepitev zaščite osebnih podatkov ter za pravico do zasebnosti in nevtralnosti omrežja. Sedaj je čas, da ubranimo in zaščitimo tako evropske državljane kot tudi internet pred razširjenim podjetniškim in vladnim nadzorom, da zavarujemo temeljne pravice v digitalni dobi. Osebni podatki pripadajo posamezniku, ne pa podjetjem in vladam. Zasebnost mora biti spoštovana. Zakon o hrambi podatkov, ki obvezuje ponudnike telekomunikacijskih storitev, da shranjujejo podatke, s kom državljani komunicirajo, je resna napaka in mora biti odpravljen. Vlade morajo ravnati v skladu s svojimi lastnimi zakoni. Medtem ko je državna varnost pomembna, ta ne sme prevladati nad osebno svobodo in svoboščinami. Vlade morajo zagotoviti, da nacionalni varnostni organi delajo za vse državljane, da zagotavljajo svobodo in svoboščine za vse.

ZAŠČITITI PRAVNO DRŽAVO

Evropska unija je osnovana na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakega obravnavanja, vladavine prava in človekovih pravic. Zeleni ne sklepamo kompromisov, ko pride do človekovih pravic. Vladati morajo pluralizem, ne-diskriminacija, toleranca, pravičnost, solidarnost in enako obravnavanje moških in žensk. Obstaja veliko pomanjkanje žensk v evropskih institucijah in v mnogih državah članicah se ljudje soočajo z diskriminacijo pod raznovrstnimi pretvezami in izgovori. Zeleni si bomo prizadevali za bolj učinkovite protidiskriminacijske politike, da bi porazili takšne krivice. Smo dolgoletni zagovorniki razširitve protidiskriminacijskih direktiv v polnopravno Direktivo o enakosti.

Da bi naše demokratične pravice bile ubranjene in prepoznane, moramo obdržati celovitost pravne države tako na evropskem kot na državnem nivoju. Uniji primanjkuje orodij za učinkovit nadzor in sankcije, kadar pride do kršenja naših vrednot v državah članicah. To je razlog, zakaj smo Zeleni bili pionirji v zahtevi za ustanovitev Copenhagenske komisije v skladu z evropskimi pogodbami in Evropsko konvencijo človekovih pravic, da bi zagotovili, da demokratične zahteve, ki jim morajo ugoditi države kandidatke v pristopnih pogajanjih za EU, niso kasneje pozabljene in tako države zdrsnejo nazaj v avtoritarizem in nepotizem, ko se enkrat pridružijo EU.

Impozantni seznam garancij in zaščit Listine o temeljnih pravicah bi moral biti bolje uresničen v vsakodnevni praksi. Spolne in reproduktivne pravice so osnovni elementi človeškega dostojanstva. Mi, Zeleni, branimo pravico do samoodločbe o naših telesih.

ZELENA DEMOKRATIČNA REFORMA EU

Demokracija ni nikoli dokončana ali dokončna. Klimatske spremembe in globalizacija sta dva izziva, s katerima se moramo spoprijeti z izboljšanim skupnim odločanjem. Evropski Zeleni smo prepričani, da trenutni evropski institucionalni okvir ne dohaja problemov, s katerimi se EU sooča. Razvoj evrskega območja in bančne unije pomeni, da potrebujemo primerne demokratične reforme, ki bi okrepile legitimnost, transparentnost in učinkovitost evropskega odločanja tudi na teh področjih. Zeleni kličemo po preoblikovanju pristojnosti med različnimi nivoji upravljanja v EU. To pomeni, kot primer, da bi EU morala imeti nekaj pristojnosti zadevajoč davčno politiko in socialno politiko, kjer bi Evropski parlament bil so-zakonodajalec.

Naše zahteve po večji demokraciji, transparentnosti in odgovornosti na nivoju EU zahtevajo vidne spremembe v delovanju EU. Evropski parlament bi moral imeti pravico, da oblikuje zakonodajo. Evropa ne more le čakati na evropske vodje držav in parlamente, da sprejmejo omejene pobude, ki zgolj vodijo k bolj tehnokratskem nadzoru. Najbolj preprost primer: Evropski parlament želi imeti besedo o svojem sedežu in ustaviti potujoč cirkus med Brusljem in Strausbourgom. Zeleni se strinjamo s to zahtevo, kot tudi večina evropskih državljanov. Evropski parlament potrebuje več zakonodajne so-odločilne moči, medtem ko bi nacionalne pravice do veta morale biti zmanjšane.Na drugi strani pa moramo nekatere odločitve prbližati državljanom.

Pooblastila in odgovornosti evropskih institucij, ki predstavljajo regionalne in lokalne oblasti, socialno ekonomske akterje in civilno družbo morajo biti opolnomočene. Zatorej hočemo novo demokratično konvencijo z dobro parlamentarno in civilno udeležbo in s popolnoma transparentnimi postopki, ali pa ustavodajno skupščino, da bi določili prihodnost evropskega združevanja. Evropski državljani bi resnično morali imeti možnost odločanja o prihodnosti Evrope - in imeti končno besedo preko evropskega referenduma.

EVROPSKA ZELENA STRANKA

Evropska zelena stranka (EGP) je prva politična stranka, ki se je razvila iz federacije v stranko na evropskem nivoju, leta 2004. Stranko sestavlja 45 nacionalnih zelenih strank iz cele Evrope – tako znotraj kot preko EU – ki podpirajo druga drugo, da bi okrepile zelene politike po celotni celini.

Stranke članice EGP (stalne članice, članice partnerice in kandidatke članice) znotraj Evropske unije od marca 2014:

Die Grünen, Ecolo, Groen, Zelena Partija, Zelenite, Cyprus Green Party, Strana Zelených, Socialistisk Folkeparti / SF, Eestimaa Rohelised, Vihreät - De Gröna, Europe Ecologie - Les Verts, Bündnis 90/Die Grünen, Ecologoi- Prasinoi, Lehet Más a Politika / LMP, Zöld Baloldal, Comhaontas Glas, Federazione dei Verdi, Latvijas Zala Partija / LZP, déi gréng, Alternattiva Demokratika – the Green Party, GroenLinks, De Groenen, Zieloni, Partido Ecologista – Os Verdes, Partidul Verde, Strana Zelených, Stranka mladih - Zeleni Evrope, Iniciativa per Catalunya Verds / ICV, EQUO, Miljöpartiet de gröna, Green Party of England and Wales, Scottish Green Party.

Our partners

Wiertzstraat 31 — B 1050 Brussels    Phone: +32 (0)2 626 07 20
Contact Us